ZNANSTVENA OBRAVNAVA MOŽNOSTI OBSTOJA BOŽIČKA

 

 

 

     DEJSTVA:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1. Nobena znana pasma jelenov ne zna leteti. Na srečo pa obstaja še vsaj 300 000 vrst organizmov, ki jih je treba še klasificirati in čeprav večina od njih odpade na insekte in mikrobe, možnost za leteče jelene še vedno obstaja.

2. Na svetu je kakšni 2 milijardi otrok (pod 18 let). Vendar, ker se Božiček (kot vsaj kaže) ne ukvarja z muslimani, hindujci, judi in budisti, se ta številka skrči na 15% osnove, torej na bednih 378 milijonov. Svetovno povprečje je 3,5 otroka na družino, teh pa je torej 91,8 milijonov. Predpostavljamo, da ima vsaka družina vsaj enega pridnega otroka.

3. Izračuni kažejo, da je logistično najbolj primerna lokacija za razdeljavanje daril v hribih v severni Kirgiziji, državi med Kazahstanom, Uzbekistanom, Tadžikistanom in Kitajsko. Pri izračunih so upoštevali številne demografske in fizične parametre, kot so razporejenost mladoletnih oseb in hitrost vrtenja zemlje. Ker je razdeljevanje daril vsem otrokom na svetu zelo zahtevna naloga in ker se ne ve za nikakršna vlaganja države Kirgizije v to zahtevno nalogo, gre najverjetneje za samostojen projekt Božička. Problem pri tem je, da je Kirgizija večinoma muslimanska država, tisti kristjani, ki tam živijo, pa so večinoma pravoslavci in božič praznujejo dva tedna za katoliki in evangeličani. Strokovnjaki zato sklepajo, da gre Božička iskati med pripadniki tamkajšnje maloštevilne nemške manjšine.

4. Božiček ima 31 ur časa, da razdeli darila. To pa zato, ker ima opravka z različnimi časovnimi conami in rotacijo Zemlje, če seveda obvlada logiko in potuje od vzhoda na zahod. Opraviti pa mora 822,6 obiskov na sekundo (ob prejšnji predpostavki o enem pridnem otroku na družino). Z drugimi besedami, na voljo ima 0,001 sekunde časa, da parkira sanke, skoči dol po dimniku, napolni štumfe, zmeče darila pod novoletno jelko, spravi vase kaj hrane, ki leži naokoli, spleza nazaj po dimniku, skoči na sani in se odpelje do naslednje hiše. Če upamo, da je vseh 91,8 milijonov postankov enakomerno razporejenih po Zemlji (in zaradi lažjega računanja bomo to kar privzeli), potem je razdalja med dvema hišama 1,26 km, celotno potovanje pa je dolgo 121,5 milijonov km. In v to sploh ni vračunana pot in čas, ki gre za to, kar mora vsak človek storiti vsaj enkrat na 31 ur (tja kamor gre še Božiček peš). Skratka, Božičkove sanke drvijo s 1050 km/s, 3600-krat hitreje od zvoka. Za primerjavo- najhitrejše vozilo, sonda Ulysses, se premakne samo za 40 km vsako sekundo. Vrhunsko trenirani jelen pa lahko teče največ 24 km/h, pa še to ne prav dolgo.

5. Teža sank je še ena zanimiva zadeva. Če vsak froc dobi srednje veliko škatlo LEGO kock (0,9 kg), potem sanke tovorijo 340 200 ton, brez Božička, ki pa ga vsi brez izjeme opisujejo kot obilnega. Običajen jelen na tleh vleče največ 136 kg. Tudi če leteči jeleni vlečejo desetkrat več, jih potrebujemo več kot 7 ali 8. Namreč kar
250 100, kar pa poveča težo sank na 372 330 ton. Luksuzna čezoceanska ladja Queen Elizabeth tehta komaj četrtino tega.

6. 372 330 ton pri 1050 km/s ustvari opazen zračni upor. Jelenčki se segrejejo tako kot shuttle, ki prihaja v atmosfero. Vodilni par jelenov tako absorbira 14,3 trilijonov (10 na 18) joulov. Na sekundo. Vsako. Skratka, zelo kmalu bosta oba jelenčka zagorela in izpostavila zračnemu uporu naslednji par, ki pri tem prebije zvočni zid. Celotna ekipa jelenov bo izparela v 0,00426 sekunde. Medtem bo Božiček izpostavljen centrifugalnemu pospešku, 17 500-krat večjemu od gravitacijskega. 110 kg težak Božiček (morda je shujšal) je tako prikovan na sani, kot da bi tehtal 1925 ton (dokler ne bo po 0,00426 sekunde prišel na vrsto za izparevanje). Če je torej Božiček kadarkoli razdeljeval darila, potem je zdaj mrtev. Vendar, vse do sedaj smo računali na to, da obstaja samo en Božiček. Izračunave mu dajejo boljše možnosti za preživetje, če upoštevamo, da jih je več. Namreč, 1000 Božičkov (1 kilobožiček) ali pa kar milijon Božičkov (1 megabožiček) bi s timskim delom naredilo vse obiske v istem času z manj napredno tehnologijo (in ob manj izparelih jelenih).
Kdo pa opravlja zračni nadzor za megabožička? Milijon sani in 12 milijonov jelenov zavzame opazen kos neba. Če upoštevamo, da vsaka posadka ni višja od 1,5 m, potem megabožiček zaseda 1500 km vertikalnega zračnega prostora. Mimogrede, zračni koridorji za potniške linije morajo imeti vsaj 200 m medsebojne višinske razlike. Seveda pa kar pogosti pristanki niso všteti.Tudi zračni prostor v višini dimnikov mora biti zelo prometen, še zlasti, ker hiše težijo k temu, da so nagnetene blizu skupaj. Torej- čeprav se megabožiček izogne izparevanju jelenov, mora najbrž imeti velike izgube v zračnih trčenjih.

Srečno novo leto, pa ne pozabite prižgati kakšne svečke v spomin na Božička!